Tako kot ozemlja, kjer se je rodila, je tudi ime busara sporno med različnimi etimologijami. Po mnenju nekaterih naj bi ta izraz izhajal iz velike lončene ali železne posode, s katero so na ribiških čolnih pripravljali ta recept, po domače buzaro. Po mnenju avtoritativnega profesorja Predraga Matvejevića z Univerze v Zagrebu pa je narečna beseda buzzo (želodec) izraz, na katerega se ta jed nanaša. Toda najbolj sugestivna legenda je tista, ki nakazuje povezavo z besedo busiara ali lažnivec. V preteklosti so pomorščaki namesto škampov, prekritih s paradižnikovo omako in rdečim vinom, uporabili ostanke rib in školjk, ki jih niso mogli prodati in se je jedi prijelo ime "scampi ala busiara - škampi na lažnivski način" . Neverjetna teza?
ja škampi znajo biti kar precej dragi, včasih nerazumljivo, zato se tudi pri nas veliko večkrat poslužujemo kozic, ali pa celo naredimo mešanico z dagnjami ali vongolami
no danes smo si pa privoščili škampe, po mojem mnenju niti ne smejo biti preveliki, obvezno pa morajo biti z oklepi, ja vem je hudo zamudno meso ven jemat, od lakote lahko prej umreš, pa še hudičevo vroči so
smo enkrat probal narest samo repke; KATASTROFA, škoda časa in denarja, jih bolje kako drugače porabit
če delaš s čebulo, jo narežeš in na olju v loncu na zmernem ognju počasi pražiš, soliš ne preveč, ker so že škampi slani,
zalivaš z vodo ali če imaš jušno osnovo, pražiš do mehkega
če boš brez čebule ta del izpustiš ostalo je enako
v posodo dodaš daš nariban česen, ko zadiši notri streseš škampe, delno pokrito kuhamo cca 2 min, vmes posodo stresamo, ne mešamo
zato morabiti pokrito
odkrijemo in dodamo belo vino in kuhamo še cca 5 min
dodamo še spasiran paradižnik in kakšno vejico peteršilja in kuhamo še cca 15 min, odvisno od velikosti škampov, če imamo še školjke jih dodamo cca 5 min pred koncem
preverimo okuse, dosolimo in popramo
če se ti zdi omaka preredka dodaš nekaj drobtin, potreseš s peteršiljem in postrežeš z veliko svežega kruha in seveda goro papirnatih brisač